"Aleksandar Vučić je pripravljen popeljati državo na rob prepada"

Ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu je slovenski evropski poslanec iz vrst Zelenih Vladimir Prebilič gostil razpravo z naslovom Srbija: demokracija na razpotju. Razprava je bila organizirana le nekaj dni za tem, ko je srbski predsednik Aleksandar Vučić delegacijo evropskih Zelenih, ki so se minuli vikend udeležili protesta v Novem Sadu, označil za "drhal".

Vučićeve besede je že obsodila evropska komisarka za širitev Marta Kos, ki je dejala, da "ko nekdo evropske poslance označi za drhal, to razkriva vprašljivo razumevanje demokracije". Odzvali pa so se tudi v vrhu politične skupine Zelenih, ki od glavnih odločevalcev v EU pričakujejo oster odziv in obsodbo Vučićevih besed.

Prebilič je na razpravi uvodoma poudaril, da Evropski parlament ostaja enoten pri obsodbi nazadovanja demokracije v Srbiji, ustrahovanja medijev in policijskega nasilja nad protestniki, ki na ulicah vztrajajo že vse od lanskega novembra, ko se je v Novem Sadu porušil nadstrešek pri železniški postaji in pod seboj pokopal 16 ljudi.

Demokratična Srbija je pomembna za EU

"Nasilje nima prostora v demokratičnem življenju. Miroljubni protesti niso zločin, temveč so temelj demokracije," je dejal. Na razpravi so bili prisotni vsi predstavniki srbske opozicije, ki so se ob tej priložnosti celo prvič zbrali na istem mestu, odkar so novembra lani Srbijo zajeli množični protesti. Prebilič jim je dejal, da je današnja razprava namenjena predvsem njim, da predstavijo svoje poglede na aktualne razmere v državi.

"Kaj lahko kot evropski poslanci naredimo, da vas podpremo? Podpora ne sme biti simbolična, mora biti konkretna. Demokratična Srbija namreč ni zgolj notranjepolitično vprašanje, ampak je pomembna za celotno regijo Zahodnega Balkana in Evropo," je poudaril Prebilič.

Avstrijski poslanec Helmut Brandstätter (Renew) je izrazil občudovanje nad pogumom študentov in protestnikov, ki kljub grožnjam vztrajajo na ulicah. "Ste zgled tudi za nas, ki živimo v stabilnih demokracijah," je dejal. Kot dolgoletni novinar je opozoril na nujnost svobodnih in neodvisnih medijev, saj so ti v Srbiji pod hudim pritiskom tamkajšnjih oblasti.

EU bi morala po njegovem mnenju v Beograd poslati delegacijo, ki bi se neposredno soočila s provladnimi mediji, ki ne prikazujejo realne slike dogajanja v Srbiji. Kritičen je bil tudi do nekaterih predstavnikov Evropske komisije, ki se "prijazno družijo z Vučićem", niso pa sposobni obsoditi dejanj oblasti. Zahvalil se je evropski komisarki za širitev Marti Kos, ki je bila glede tega ena od redkih predstavnikov Komisije, ki je opozorila na skrb vzbujajoče razmere v tej državi.

"Srbija je del Evrope in mora postati del Evropske unije. A v EU ne more vstopiti z Vučićevim režimom, ki pretepa lastne državljane, jim prisluškuje in se bori proti nevladnim organizacijam. To ni naša pot, mi smo za vladavino prava," je poudaril Brandstätter in dodal, da bo "demokratična Srbija v EU zelo toplo sprejeta".

"Vučićev režim je ugrabil državo"

Nato so besedo na razpravi dobili člani srbske opozicije, prvi je spregovoril podpredsednik Stranke svobode in pravice (SSP) Borko Stefanović, ki je opozoril, da se srbski protestniki na ulicah že deset mesecev borijo proti režimu, ki je po njegovem mnenju avtoritaren.

"Režim, ki je ugrabil državo. Režim organiziranega kriminala in mafije, ki zatira celoten narod. Če nasprotuješ temu režimu, si označen kot sovražnik države, ni pomembno, kakšna so tvoja stališča," je dejal. Zdi se mu, da je Evropska komisija šele po 13 letih vladavine Aleksandra Vučića in njegove stranke SNS začela prepoznavati, da njegov režim predstavlja velik problem in da Vučić nima nikakršnega namena, da bi Srbijo popeljal v EU, saj bi to pomenilo konec njegovega režima.

"Aleksandar Vučić je pripravljen popeljati državo na rob prepada. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da mu to preprečimo," je poudaril Stefanović.

Tudi evropske institucije morajo začeti stopnjevati pritisk, da v Srbiji vendarle pride do demokratičnih in svobodnih volitev ter da se preprečijo morebitne kraje glasovnic, nasilje na voliščih in vplivanje na glasove ljudi. Posebej je apeliral na Evropsko ljudsko stranko, naj prekine politično povezavo z Vučićevo Srbsko napredno stranko, ki jo je označil za madež evropskega konservatizma.

Država, zgrajena na delitvah, korupciji in kriminalu

V razpravi je bil oster tudi predsednik Gibanja svobodnih državljanov Pavle Grbović, ki je Srbijo opisal kot "de facto policijsko državo", ki se po "ukradenih volitvah" decembra 2023 sooča z najhujšo politično in družbeno krizo v njeni sodobni zgodovini.

"Kar vidimo danes, je rezultat 13-letne vladavine SNS – sistema, zgrajenega na delitvah, korupciji, kriminalu in propagandi. Neodvisne institucije so podrejene režimu, parlament je postal parodija samega sebe. Sodstvo in tožilstvo sta se spremenila v instrument nadzora ene same stranke. Neodvisni mediji so neprestano tarče napadov kot tudi akademska sfera in civilna družba," je poudaril Grbović.

Spomnil je na brutalne napade policije v obdobju zadnjih desetih mesecev, množične aretacije in sprenevedanje Vučićevega režima. Evropska unija je po njegovem mnenju dolžna prevzeti aktivnejšo vlogo in poseči tudi po sankcijah, ki naj bodo uperjene proti odgovornim za takšno stanje v državi. EU bi morala tudi pregledati sredstva finančne pomoči, ki jih namenja Srbiji – po Grbićevih navedbah naj bi prav ta sredstva zlorabljal režim srbskega predsednika za krepitev svoje oblasti.

"Morda danes na ulicah Srbije ni evropskih zastav, a vrednote, za katere se borimo, so evropske. Zato imamo pravico pričakovati, da bo EU stala ob strani srbski družbi," je zaključil Grbović.

"EU se mora jasno postaviti na stran srbskih državljanov"

Sopredsednica opozicijske Zeleno-leve fronte Biljana Đorđević pa je v razpravi opozorila, da se je Srbija v trinajstih letih vladavine Vučićeve SNS oddaljila od EU in zdrsnila proti avtokraciji. "Politika EU, ki je dajala prednost stabilnosti pred demokracijo, je Vučićevi SNS omogočila lažjo pot v avtokracijo," je dejala.

Po njenem mnenju aktualna oblast nima več nobene verodostojnosti in lahko Srbijo pahne le že v globljo krizo, zato je ključno, da se v državi razpišejo predčasne volitve. Od najvišjih predstavnikov EU je zahtevala konkretne ukrepe, med drugim obsodbo policijskega nasilja in uvedbo sankcij za odgovorne za nastalo politično krizo v državi.

"EU, ki se zavzema za evropske vrednote, mora stati ob strani ljudem, ki te vrednote v Srbiji branijo. To so vrednote demokracije, vladavine prava, socialne pravičnosti, odgovornosti in akademske svobode. Naj se jasno in nedvoumno postavi na strani srbskih državljanov in ne na stran skorumpiranega avtokrata," je zaključila Đorđević.

Podporo srbski opoziciji je izrekla tudi poslanka iz vrst Socialistov in demokratov (S&D) Kathleen van Brempt, v razpravi pa so sodelovali tudi drugi predstavniki opozicije. Med zbranimi je bil tudi predsednik Stranke svobode in pravice (SSP) Dragan Đilas.